Serbski sejm w rozgronje ze samozastojnstwom pódpołnocneje a pódzajtšneje Syriskeje
Dnju 12. apryla su se zmakali w Budyšynje / Budyšynje cłonk Serbskego sejma dr. Měrćin Krawc / dr. Martin Schneider a jadnaŕka „Willkommen in Bautzen/Witanje w Budyšynje“, Astrid Riechmann, z reprezentantom demokratiskego samozastojnstwa pódpołnocneje a pódzajtšneje Syriskeje w Nimskej, Khaledom Dawrišom.
Kněz Dawriš jo rozkładł rozgronowym partnarjam aktualnu situaciju z śěžkimi hupominanjami w tom regionje, ale teke wiziju bazodemokratiskeje, rodoju wótpowědujuceje, ekologiskeje, multi-etniskeje a multi-nabóžninskeje towarišnosći, kótaraž jo samozastojnstwo natwariło a dalej huwijało. „Mój hoglěd ako zastupnik samozastojnstwa pódpołnocneje a pódzajtšneje Syriskeje pla Serbowkow a Serbow w Budyšynje / Łužycy jo był dłymoko segajuce nazgónjenje. Som drogotne doglědy do jich kultury dostał, kótarež su móju wědu a mójo cesćenje za swóje tradicije pódłymili. Cu se hutšobnje za góspodliwosć źěkowaś a wjaselim se na pśiduce zgromadne źěło.“
Měrćin Krawc / Měrćin Schneider jo był wjelgin gnuty: „Demokratiske samozastojnstwo jo wjelika naźeja za region, Bliske pódzajtšo cełkownje a daloko hušej togo – za měrnu a kooperatiwnu zgromadnosć kulturnych ludow a nabóžninow, bźez togo až se statne granice do pšašanja stajaju. Konsekwentna subsidiarita, direktna demokratija a huraznjona orientacija na konsens mógu spokojiś wjelike konflikty pśez lokalne hujadnanje na hužytk wšych. To zasłužyjo šyroku pódpěru mjazynarodnego zgromaźeństwa. Rownocasnje dajo teke rownopšawnej zgromadnosći Serbow a Nimcow we Łužycy drogotne impulse. Smy se dojadnali, kontakt intensiwěrowaś a se dalej k temam huměniś, jaden wót drugego huknuś a samozastojnstwo pódpołnocneje a pódzajtšneje Syriskeje a jich koncept luźam we Łužycy ze zarědowanjami hopóznaś.“
Astrid Riechmann hujasnjujo: „Našomu towaristwoju Willkommen in Bautzen/Witanje w Budyšynje jo wažne, pó móžnosći wjele informacijow wó póchadnych krajach našych cłonkow a klientow zachowaś a teke w Budyšynje znate cyniś. Su to byli zaprědka (2015, 2016) głownje zasadne wěcy k islamoju, k wašni žywjenja, k pśicynam huběganja a k wójnskim slězynam, ga graju rolu wót 2020 pśecej wěcej politiske slězyny, a wósebnje narodne »mjeńšyny« ako Kurdy abo Hazara a Tadźiki z huběgańskich krajow Syriska, Turkowskeje, Jordańskeje resp. Afghanistan, Iran a Irak a Irak. Mjazy Nimcami a nejskerjej teke mjazy wjelimi njekurdiskimi Syrijarjami bóžko do dalokeje měry njejo znate, až jo demokratiske samozastojnstwo pódpołnocneje a pódzajtšneje Syriskeje žywe a až ma samo zastupnistwa w drugich krajach, mjazy drugim wšak teke w Nimskej. Smy na dalšnych informaciskich a diskusijnych forumach z knězom Dawrišom a w budyšyńskem hokrejsu bydlecych Kurdow a Syrijarjow na kuždy pad zajmowane. Hutšobny źěk na Serbski sejm za nawězanje kontakta k huwitanju w Budyšynje.“
Slězyna: Pó tom až su se wójska syriskego stata 2012 z kurdiski zasedlonych stronow na pódpołnocy Syriskeje slědk śěgnuli, jo se zachopiło źěło na lokalnej awtonomiji. Toś ta jo se 2014 huwołała, ako su se tśi kantony Afrin, Kobane a Dźasira za njewótwisne huzjawili a pód mjenim „Rojava“ (pódwjacorny Kurdistan) zjadnośili. Pó slědkstłocenju IS jo se w septembrje 2018 załožyło samozastojnstwo, kótarež něnto sedym regionow hobpśimujo, kótarež kurdiski sedleński rum Rojava pśesegaju. W pódpołnocnej a pódzajtšnej Syriskej bydli něźi pěś milionow luźi. Wjelebocna towarišnosć hopśimjejo wjele wšakorakich etniskich a nabóžninskich kupkow.
Dalšne informacije pód: www.nordundostsyrien.de